Zgodovina golfa v Sloveniji je tesno povezana z Golf klubom Bled, ki letos praznuje 40. obletnica delovanja. Kljub temu, da je bilo igrišče na Bledu odprto že nekaj let prej, se je organizirano združevanje igralcev golfa in načrtni razvoj golfa pričel z usta­novitvijo prvega slovenskega golf kluba, torej Golf kluba Bled.Golf klub Bled ima v zgodovini slovenskega golfa pomembno, lahko bi celo rekli vodilno mesto. Skupaj s kasneje ustanovljenim golf klubom Ljubljana je bil soustanovitelj tedanje Golf zveze Jugoslavije, ki se je kasneje preoblikovala v današnjo Golf zvezo Slovenije.Rečemo lahko, da izvira celoten razvoj slovenskega golfa, tako na tekmovalnem, organizacijskem in izobraževalnem področju iz blejskega kluba. Ali povedano drugače, tam se je pravzaprav vse pričelo. Člani kluba so kasneje prenašali to znanje in ideje širom Slovenije in tudi v drugih krajih promovirali golf ter ustanavljali nove golf klube.Še danes je Golf klub Bled eden izmed vodilnih klubov, ki vzga­ja in izobražuje mlade golfiste. Njegovi tekmovalci zapolnjujejo vrste slovenske golf reprezentance in dosegajo odlične rezul­tate, tako doma, kot v tujini. Ob tem ne smemo pozabiti, da izhajajo tudi skoraj vsi profesionalni učitelji golfa iz tega kluba.Ob tej visoki obletnici bi se rad v imenu Golf zveze Slovenije zah­valil vsem, ki so bili, ali so še člani Golf kluba Bled, predvsem pa vsem tistim, ki so vodili klub skozi zadnja štiri desetletja uspe­šnega dela in za njihov prispevek k razvoju slovenskega golfa.

Marijan Jurenec

Predsednik Golf zveze Slovenije

V letih med obema svetovnima vojnama je Bled kot mondeno poletno letovišče kraljeve družine postal daleč naokoli prizna­no zbirališče svobodomiselne visoke družbe. Daljnovidna blejska hotelirja Jula Molnar, Vovkova, lastnica Grand hotela Toplice in Janez Kenda, lastnik Park hotela, sta kmalu spoznala, da bi bilo pravih gostov še več, če bi jim Bled, poleg izjemnih naravnih le­pot in vrhunske gostinske ponudbe, dvajsetih teniških igrišč in hipodroma, lahko ponudil tudi vse bolj priljubljeno igranje golfa. Tako je nastalo eno najlepših igrišč sveta, čigar nadaljnji razcvet je po komaj nekaj letih zatrla vojna. Po njej pa je moralo preteči skoraj trideset let, da je to edinstveno igrišče lahko ponovno zaživelo. Odlična infrastruktura je seveda prvi in osnovni pogoj za elit­no turistično dejavnost. Tega se, v veliko veselje vseh, zavedajo tudi novi lastniki. Še tako dober turistični objekt pa brez pravih ljudi ne more zaživeti. S skoraj vsakim igriščem sobiva domači klub, ki vsemu skupaj da dušo. Ustanovitev blejskega in hkra­ti prvega slovenskega golf kluba se nam danes, po štiridesetih letih, zdi nekaj samo po sebi umevnega. V letu 1975 temu še ni bilo tako. Za ta veliki korak v turistični ponudbi so bili v času, ko je država na golf gledala kot na nepotrebni elitni šport, zaslužni predvsem blejski turistični zanesenjaki, ki so našli oporo pri ho­telih in igralnici, pa tudi na tedanji še skupni radovljiški občini. Izjemni pogoji za neustavljivi razvoj tega športa v sodelovanju z lastniki in domačimi ter tujimi navdušenci, so odločilno prispe­vali k sedanjemu zavidljivemu stanju v Golf klubu Bled.Ob 40. obletnici mu želim, da bi bili nanj, ne le na Bledu, ampak tudi širše, še dolgo lahko tako ponosni.

 

Vaš
Janez Fajfar
Župan občine Bled

Iskreno sem ponosen, da sem lahko vaš predsednik najstarejše­ga slovenskega golf kluba. V začetku poletja mineva štirideset let ustanovitve kluba, ki ima v svojih vrstah odlične učitelje in trenerje golfa, vrsto mladih in perspektivnih igralcev združenih v mladinski sekciji.Moja pot v svet golfa je vezana na oba sinova, ki sta se kot otro­ka navdušila za to rekreacijo. Kmalu sem tudi sam naredil prve zamahe. Vrsto let sem vodil mladinsko sekcijo in skušal po svojih močeh pomagati. Tako, kot so to počeli vodje ženske, moške in seniorske sekcije. Tudi sekcije za družabno življenje.Golf klub Bled, z velikim številom članov, lahko popolni ekipe za različna golf tekmovanja na vseh nivojih. Tekmovalni uspehi zato niso slučajni in so odsev zavzetosti posameznikov, ki tudi tako zastopajo barve kluba.V klubu posebno pozornost namenjamo predvsem mladim igral­cem tega, več kot 600 let starega športa. Učitelji golfa obisku­jejo osnovne šole, kjer na zanimiv način predstavijo igro golfa in tako pridobivajo nove člane.Ponosni smo na amaterskega svetovnega prvaka, Mitjo Reinhar­da, ki je ta naslov, v svoji hendikep skupini, najprej priigral leta 2013 na enem igrišč v Južnoafriški republiki in ga lani, v drugi skupini, na igrišču v Turčiji, še podčrtal. Naš, tudi častni član, je diplomant ameriške univerze Duke, Tim Gornik, najboljši sloven­ski igralec golfa, ki je letos začel pot poklicnega igralca.Lani nas je bilo 580 aktivnih članov kluba. Štirideseto obletnico kluba bomo zaznamovali s turnirjem za člane in goste iz domovine in tujine.Spoštovani člani in simpatizerji Golf kluba Bled, iskrene čestitke za jubilej

Gregor Vidmar
predsednik Golf Club Bled

Tvegam, da mi bo kdo poočital, zakaj pa mene nisi kaj povprašal o klubu. Sprejmem tveganje. Predsedniku kluba sem obljubil, da bom prispeval nekaj zapisov in fotografij za publikacijo o 40 letih golf kluba Bled. Zato sem obiskal nekaj prič, da povedo svoje golfske zgodbe.

---

… klub, ki se ima s čim postaviti in ki ve, da se le z dobrim delom z mladimi lahko zgradi golfsko prihodnost

---

Vse sogovornike poznam še iz časov, ko mi beseda golf ni ni­česar pomenila. Spoznal sem ga na Grajskem kopališču, kjer sem plaval in bil nekaj časa tudi trener v Plavalnem klubu Bled. Romana sem videval v Golf hotelu kot šefa recepcije in v hišici recepcije golf igri­šča. Bil je tisti donator, ki mi je podaril eno prvih golf palic. Z njo sem naredil prve zamahe na vaškem travniku, ki smo ga spremenili v golf vadišče. Ga ni, ki ne bi poznal Mirka Vovka z Bleda. Vsi smo priha­jali v njegov foto studio. Po fo­tografije za osebne izkaznice in potne liste. Kasneje sem ga videl tudi na golfu in prebral vse o njegovi poti v svet golfa v takratni golf reviji, ki je pred leti ugasnila.

Slavko Vodnjov tudi mojster v avtoservisu Alpetoura na Ble­du. Na enega obveznih servi­sov sem tja zapeljal moj prvi Tomosov moped. Slavka in nje­govega sina Francija sem kas­neje videval na golfu. Ivan Piber je domačin, ki je imel golf tako rad kot kegljanje na ledu in vsakoletne veslaške re­gate na blejskem jezeru. Sku­paj z Mirkom Vovkom sta bila stroga člana komisije za teste, ki so dokazovali, ali si zrel ali nisi za pridobitev »Dovoljenja za igro«. Ivan je bil dober igra­lec golfa. Na igrišču je znal, kot ranger, narediti red, če je bilo to potrebno. Carla Fadinija, tudi očeta dveh sinov, oba sta PRO­ja, sem spoznal najprej skozi teleob­jektiv, ko sem digitalno »za 89pisoval« enega večjih medna­rodnih turnirjev seniorjev. In izvedel, kako je bil med prvimi rednimi obiskovalci igrišča po obnovitvi. In tisti Tržačan, ki je organiziral piknik v kotanji ob deveti luknji po odigranem tur­nirju, kjer je bil sponzor in tudi igralec.Zdravnik z veliko začetnico, prof. dr. Ludvik Ravnik je svoja znanja razdajal tudi za preven­tivo in nasvete mnogim golfis­tom golf kluba Bled. Organizi­ral je preventivne preglede in bil vedno pripravljen posluša­ti kogarkoli. Z igranjem golfa je začel šele pri 69 letih, kot najstarejši začetnik. A ga je golf, ta, več kot 600 let stara igra, navdušila.Od slovenskih učiteljev golfa sem osebno najprej spoznal Janeza Grilca, ki je leta 2001 ugotovil, da sem zrel za »Do­voljenje za igro«. Največ sem slišal o Danielu Kraljiču, ki je kot otrok živel v enem od sta­novanj klubske hiše. Spoznal tudi Dušana Jurmana in se po­govarjal z Rafkom Jermanom o njegovi golfski poti.Tudi mlado generacijo kasnej­ših klubskih in mednarodnih prvakov sem spoznaval ob in na igrišču Bled. Pa domače, španske in angleške trenerje, ki so, primerno nagrajevani, prihajali in posredovali znanja mladim.Skratka klub, ki se ima s čim postaviti in ki ve, da se le z dobrim delom z mladimi lahko zgradi golfsko prihodnost.